Vstaneš …
ud ploskne
ob trebuh.
V fontani vzrcaljen ognjemet
izza vek izzove zavedanje
vsemogočnosti velikega poka,
spiralastega širjenja vesolja,
ki me požira, me golta, me srrrrka
v galaktični vrtinec.
Sem brenčeč čmrlj
v vrtinčastem opoju
cvetnih listov
vrtinca vrtnice.
Vstaneš.
Omamljen
leže
obstanem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!