Tvoja Dežela, Orfej
Dajem ti zapestnico sonca,
najdeno pesem.
Obračam kožo navzven,
da preglasim neznosno tišino.
Nabiram ti pomladnih vej
za strune tvoje lire.
Iz podzemnih senc, črnine morja,
iz smisla zvezde,
iz kapljanja vodnjaka,
kjer pije svojo roso ptica,
si mi naredil to Deželo,
od prve do zadnje črke v poljubu besede.
Po njenem razkošju hodim bosih nog,
za njeno resničnost hlapim v neizgovorjeno.
Sem se sprehodila bosih misli skozi to razkošje ... ne veš, kako je prijalo :)
Objem, S
... od prve do zadnje črke uživam v besedah te lepe pesmi, Majda:)))
Lep dan, B.
Čista lepota.
(zdi se mi pa, da je zveza sanjati nekaj hrvatizem, po naše je sanjati o nečem)
LP, mcv
Kar še pridi, Platanas :) Hvala za lep komentar.
Koni...dodala bi še nekaj črk, da bi ti podaljšala užitek ;) Hvala tudi tebi za lep komentar.
In tebi, draga Alenka. In hvala tudi za opozorilo. Sem našla drugo besedo, še bolj mi je všeč. Ker je bolj prava za današnji Dan poezije. Ko je lepo najti kakšno pesem kjerkoli.( In spiti podarjeno kavico ;).
Na Poezijo.
Ooooooobjem vsem trem,
Majda
Mm, lepa je ta Orfejeva dežela, hvala, da si odprla vrata vanjo - od tam, kjer pije "svojo roso ptica" do "poljuba besede", Sara
Hvala, draga Sara.
( Včasih hodiš z mano po tej deželi, mar ne? )
Objem,
Majda
Sem vedela, da si bila ti! Objem, Sara
Majda, prevzeta sem, ob ponovnem (tretjem) branju te prelepe pesmi. Čestitke za podčrtanko!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 21. 03. 2018 ob 07:39
- Prebrano 781 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 229.72
- Število ocen: 15