Grad peščen je na obali,
želva Frida v njem živi.
Jogo vadi na sipinah,
rakce plavati uči.
Morje kuha ji kosilo,
ji večerjo nalovi,
sita leže v morski pesek,
se v daljavo zastrmi.
Ko večerno sonce zlaga
žarke na gladino morja,
vse bolj trudno dviga veke,
vse bolj temna so obzorja.
V hipu, ko večer ugasne,
varno se v oklep zavleče,
sanja o želvaku čednem,
v soju lune z njim klepeče.
Jugo tiho krade sanje,
jih med zvezde spenja v nizu,
prah srebrn jih oživlja,
je želvak že blizu, blizu …
Blizu, blizu....se dotikajo tvoje Uspavanke, Platanas!
Lep dan, Sabina.... s kako kavico poezije :)
Majda
Jo ravno pijem ... dišeča skodelica želodove kave z maco in poezijo;))) S
... in tvoje misli so že pri novi uspavanki ...
Platanas, hvala za uvod v prijazen dan, ki me bo spremljal novim uspavankam naproti :))) čestitke, všeč mi je;
lp
Zanimive slike se kažejo skozi tvoje besede!:)
Lep pozdrav Platanas,
salke
Hvala koni in salke in pozdravček, S
Ležim na obali, ob želvi Fridi in se prepuščam tvoji uspavanki, da opravi svoje delo (*_*) .
Lepa
:)
Poslano:
22. 03. 2018 ob 09:36
Spremenjeno:
22. 03. 2018 ob 09:39
: )) Lidija hvala, triglav, upam da si dobro spala;))
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!