Široko odprte duri

Klečim pred tvojimi zaprtimi durmi

in čakam kakor požrešna volkulja,

na drobtinico sijaja iz tvojih oči.

                             Vrata ostajajo zaprta.

Nemočna,

s sklonjeno glavo,

pod težo preteklih rojstev in umiranj,

s počasnimi koraki,

ujetimi v brezčasje odhajam.

 

Tavam v meglici labirinta življenja,

ki me premetava ob čeri spominov.

Pobiram razsute kosti prednikov,

da jih bom lahko dostojno blagoslovila

in jim dala odvezo.

Zahtevam svoje življenje.

 

Ponovno se znajdem

s krvavečimi koleni pred tvojimi vrati

in trepetam v lažnem upanju,

da bi mi morda namenil en iskren pogled,

me videl takšno kakršna sem,

kljub mojemu zaprašenemu obrazu,

kljub mojim očem, ki so se spremenile v puščavo

ter sramežljivo hrepenijo po solzah,

da mi odstrejo kopreno iluzije v kateri bivam,

kljub mojim tisočerim letom, ki so me kalile.

                             Vrata ostajajo zaprta.

 

Komajda slišen glas mi šepeče:

nehaj že moledovati,

nehaj že prosjačiti,

nehaj že hrepeneti,

kajti prava ljubezen nima prav nič s tem.

 

Ali res nočeš vedeti/videti?

Vrata prave ljubezni so na široko odprta.

Amai

platanas

Poslano:
15. 03. 2018 ob 07:37

nehaj že moledovati,

nehaj že prosjačiti,

nehaj že hrepeneti,

kajti prava ljubezen nima prav nič s tem.

 

Ali res nočeš vedeti/videti?

Vrata prave ljubezni so na široko odprta.



Kako res ... lp,S

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Amai
Napisal/a: Amai

Pesmi

  • 14. 03. 2018 ob 12:42
  • Prebrano 555 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 83.7
  • Število ocen: 8

Zastavica