Kadar pride dojenčkov čas, 

kamen v materino mleko se začara, 

naenkrat vse mehko postane, 

kot da dojenček spet na prsih materinih se dojiti želi, 

a hudič je, če matere takrat več ni, 

takrat nore podobe svoje življenje dobijo, 

travme prazgodovinske ponovno v vsej svoji krutosti oživijo. 

Kamen ob kamen, 

sredi dneva belega prikazala se mi je podoba raja, 

kjer nikoli v večnosti kamen ne zliva se v drugega, 

kot voda v vino, 

kot mleko v kri, 

kot življenje v smrt.

Meja trdna stoji kot sivina,

ki odeva kamen - pravi granit! 

Lucija Beškovnik