pričakujemo poroko
nevestin čipkast pajčolan
odstrani topla roka
stopi se
zima
vlažna in zagreta
vigred kakor vsaka vdova
posadi vsem rožice
in čaka
da jo vzame poletje
v njenem objemu izgori
pride jesen
pokrije
ohlajeno telo z listjem
spet se tkejo tančice
goli prsti drevja
se stegujejo kot dlan k ženinu
moškega pa od nikoder
še zmeraj misli(te)
da je bog ?
Irena lepo pozdravljena
Ja, prav imaš, najprej je bil Bog (tisti, torej moški), potem pa ženska... :)
Lepo si napisala.
Lp, Irena
Prav lepa hvala za javljanje, draga Irena.
Še zmeraj mislim, da je bila zmeraj ženska :)
potem so prišli moški.....
Objem
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!