Žar v blatu
ko šelestenje obnemi
in se okna zameglijo
si samo še s somrakom nasičena
slutnja
dež si v potokih
utira pot
uglašena v turobnost
za krinko puhlic skrivaš
svoj nemir
obešaš se na besede
govoriš
dež si v potokih
utira pot
razgaljena
obvisiš z zadnjega
zloga
Lea, poezija si.
objem
pi
Poslano:
01. 02. 2018 ob 23:11
Spremenjeno:
01. 02. 2018 ob 23:11
Hvala, Irena!
Ta pesem je kar nekaj časa čakala, da je prišla na vrsto.
Lp, Lea
Vrlo lijepi misaoni stihovi, stilski meni nešto potpuno novo i ugodno iznenađenje od tebe (pri tom mislim u odnosu na tvoje ljupke i rado čitane raznovrsne majstorije pisanja haiku poezije). Bravo, draga Ivanka.
Lp,
Katica
Lea, podarila si nam še eno tvojih bogatih pesmi.
Čestitke in
lep pozdrav,
koni
Mislim, da ti je pot v perfekcjo haikuja pomagala, da veš, kako izčistiti tudi daljše pesmi.
Ta je taka. Brez odvečnih besed in z odličnim zaključkom : obviseti z zadnjega zloga. Ko ni več česa povedati ...
Ivanka, mogu ti još samo od srca čestitati!
Šaljem ti lijep snjegovit pozdrav,
Katica
Hvala Katica, za oba komentarja! V resnici je ta pesem veliko bližje mojemu načinu pisanja, ko tiste daljše z ločili. Veliko imam podobnih drobižkov, objavim samo nekatere.
Tudi tebi Koni, hvala! Kar nekaj časa je morala ta pesem čakati na objavo. Včasih se sprašujem ali naj objavim haiku ali pesem.
Lidija, hvala za komentar in črtice! Kratke, izčiščene pesmi so mi zelo ljube. Modra sem res „preveč“ haikuistka.
Lep pozdrav, Lea
"PREVEČ" haikuistka??? Nikoli! To ne obstaja ;)
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 01. 02. 2018 ob 22:32
- Prebrano 934 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 708.13
- Število ocen: 28