Na koncu vseh korakov obtičim
večer veča mojo postavo
in rastoči mrak me hrabri
hočem nazaj
a me hiša izbriše
spodmakne se mi čas
stopinje in smer neznana
berem svoj poraz
na praznem obrazu solza
kalna voda
poizkušam izbrisati brazde
a resnica je ostala.
Travma, povzročena z nečim, povezanim s to hišo, je vodila k močni pesmi, ta ne šče rešitve, ampak samo oriše nemoč.
Lp, lidija
o hvala za podčrtanko
lp, M
HVALA FILIJA ja včasih naredimo kaj nespametnega in hvala bogu da je to le pesem ki se mi je slučajno porodila iz čisto ene druge zgodbe
lepo bodi filija in srečno na poti z čim manjšimi zablodami
Mateja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!