Nekatere novice te postavijo na hlad.

Znajdeš se v votlem prostoru, nesiguren,

kaj prosi od tebe. Tam si, ker 

za trenutek ne pripadaš nobenemu času,

ujet si in razpet. Upaš, da se silhueta kmalu dvigne,

da se megla razkadi --

Noč te treplja po utrujenih vekah.

Rad bi spal,

a vate so usmerjeni vsi kozmični žarometi,

čaka se tvoj odziv.

Nemi glas te kliče po imenu, v sebi čutiš sonce,

kako žubori. Ne jočeš zares.

Joče nekaj večjega od tebe;

neko subtilno telo,

nerazumljeno, ožgano,

polno pepela.

(Kajne, Dane?)

Luka Benedičič - Mladi Pesnik