Sonet št. 50

Tisto zimo topel zrak je vel.

Bil sem teloh sredi trate;

nenavaden, a prekrasen, bel.

Samcat cvet cvetoč zgolj zate.

 

Krog in krog prostranost njiv

pusto, mrtvo je čakala

na pomlad. Zgolj jaz sem bil

zora jutra, nežen sij kristala.

 

Ohladil se je okoli svet,

prsti so mi omodreli,

vse rastlinje je zakrknil led,

vsi zaspali smo enaki, beli.

 

Pozabila si, da sem cvetel.

Ti si roža. Jaz pa sem plevel.

Peter Rangus

filia

Poslano:
22. 01. 2018 ob 10:15


Mislim, da imata roža in plevel enako plemenito poslanstvo.

Lepo se nizajo tvoji soneti.

Vse dobro.

"filia"

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
22. 01. 2018 ob 10:52

ohja... Zgolj sodeč po redkih. :)


Hvala ti lepa.

LP

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 01. 2018 ob 17:15

Preprostost izraza, a kljub temu velika izpovedna moč!

 Čestitke, Lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 21. 01. 2018 ob 20:23
  • Prebrano 478 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 313.75
  • Število ocen: 11

Zastavica