Kako smo majhni

toda v srcu velesila,

ki zavest je športno

sama priborila.

Ma koga v svetu briga

Bavčar, Janša, Kučan, Peterle,

dobro pa zapomni si vsak,

za koga se pri Prevcih gre.

Ma koga briga ta Erjavc

in kdo še ve za arbitražo,

a vsi vedo kako takrat je

kadar mama Ilke pravo izbere mažo.

Ma koga sploh dotakne Cerar,

komu v svetu Gorenak pomeni,

a vsi dobro vedo kdo je,

kadar Vujović se peni.

Ma komu mar za Pahorja je,

koga briga parlamentna scena,

a vsi poznajo kdo je zmagal,

ko se Carigrajska tresla je arena.

Ma koga gane Janković v svetu,

koga le zanima kruti SDS,

vsi pa trznejo in hladno je po hrbtu,

kadar Dragić in Kopitar si oblečeta svoj dres.

Zato politika presneta,

dopustite športu naj spregovori,

saj v svetu več pomeni Maze Tina,

kakor vaši skupni selfiji so vsi.

Priskrbite žogi več denarja,

dajte paku večjo vzpodbudo,

smučkam velik kos pogače,

pa še par milijonov, da bo uspeval judo.

Ne zapravljajmo za žičnate ograje,

raje vse Zdravljico naučimo,

da bo vsak otrok zapel jo,

ko bo sleherni šampion prihajal mimo.

Kajti vsi poznajo mali narod,

kjer rojevajo se šampioni,

ne zanimajo jih naše razprtije

in kje kot buhtli vzhajajo nam pantaloni.

Trepet so naši fantje in dekleta,

športniki so to, kar vsi poznajo

vedo vsi za tisti le občutek,

kadar mokre in usrane gate imajo.

Mi smo tista mala zemlja,

tam nekje okoli vročega Balkana,

ki vsem velesilam krade slavo,

ko pojavi se na podelitvi sred ekrana.

Res smo majhni in izgleda,

kot bi vsi za nekaj tekmovali,

za politiko pač nismo prida,

a za šport smo same fejst izbrali.

Bravo naši,

kdor ne skače ni Slovenc,

konkurenca mi smo vaši,

za navijanje ne rabimo licenc …

by Mikla

Mikla