postanemo samo obiskovalci
v hiši življenja
prepuščeni samostojnemu ogledu
naključja nam odpirajo vrata
hologramsko dodelanih sob
z namišljenim razgledom
skozi lažna okna
opotekamo se po
labirintih hodnikov
kot naivci hrepenenj
obračamo glave k
zapečatenim prehodom
nihče ne ostane
stalni gost
vsi prispemo do izhoda
Poslano:
21. 01. 2018 ob 16:59
Spremenjeno:
21. 01. 2018 ob 18:40
Valy -Valerija
Hvala lepa. Takšno dojemanje je moj obliž. Konec ostaja neizpodbitno dejstvo ...
Čim manj opotekanja.
LP "filia" - Valerija
Neverjetna, nedojemljiva, zagonetna je ta pot, več krakov ima, a izhod samo en in za vse edini ... dobre teme si se lotila, filia.
Veliko svetlobe ti želim
Andrejka
Ja,ena vrata za noter in ena za ven, vmes pa ...paleta presenečenj, z možnostjo minimalnih popravkov z naše strani.
Všeč!
Zanimive misli! Gosti v življenju, metafora holograma. Zelo mi je všeč.
Lp
Andrejka
Hvala za branje in vtis.
Hodniki so dolgi (čeprav se včasih zdijo čisto kratki), sobe pa: no ja ..., odpirajo se različna vrata. Nihče nima vseh ključev.
Hvala za svetlobo. Vsi spektri so tudi v temi ...
Uživaj v soncu.
"filia"
"triglav-ka"
Veliko je naključij, na katera nimamo vpliva in veliko presenečenj. Strinjam se s tabo. Hvala za razumevanje. Vstop - izstop ...
Naj se ti odpre še mnogo sob.
"filia"
"salke"
Realnost si moramo začiniti z domišljijo. Mogoče je na ta način obisk bolj znosen? Včasih si je lepše predstavljati situacije izbranih sob kot holograme. Nemogoče je zdrveti samo po hodniku.
Za ta dan si predstavljaj čisto svojega.
Hvala. "filia"
Dobro razmišljaš o neoprijemljivosti, ki jo vidim kot prispodobo za svobodo v minljivosti kulis in zakulis.
lep pozdrav Filia
salke
zelo lepa
ja vsak vstop ima tudi iztop samo vmes je čas vzponov padcev takšnih in drugačnih presenečenj
lepo bodi
M
Poslano:
22. 01. 2018 ob 10:43
Spremenjeno:
22. 01. 2018 ob 17:49
"levček"
Tudi tebi; hvala.
Začela sem razmišljati tudi o vseh tistih, ki prispejo do izhoda, preden dobijo možnost vstopa. Mogoče lebdijo v paralelnih hišah?
Pozabi zapečatene prehode.
"filia"
Rdeča ali ne tako rdeča nit življenja, kakor kdaj in kakor v kateri sobi. Zanimiva podoba hiše kot življenja.
Edini pomislek se mi pojavi pri tem verzu
v hiši življenja - če bi izpustila besedo življenja, bi mogoče to dodalo k odprtosti pesmi. hiša, ki je življenje, se lahko lepo razbere v nadaljevanju pesmi in mogoče bi bilo zanimivo to malce zamolčati v začetku (predlagam samo kot eksperiment)
Vsekakor pa tenkočutna, večplastna pesem.
Čestitke.
lpt
Urednica Tea
Hvala lepa za tvoj vtis in čestitke.
Je samo pesem, v kateri sem predstavo življenja zaprla v hišo. Nit je raznobarvna, tako kot so raznobarvne sobe. Kako so razsvetljeni hodniki, si naj vsak predstavlja po svoje ... Tudi vsa vrata niso namenjena "generalnemu" ključu. Nihče ga nima, razen za izhod.
Ne vem, kdo je podaril pesmi črtici, vendar se kljub tvojemu pomisleku iskreno zahvaljujem.
Laično hvaležna vsem "filia"
filia dobro jutro
Tvoja pesem je tako odkrita, se mi je pa skrila!
Ja, vsi pridemo do izhoda, ker kot sama poveš ni nihče večen.
Ampak je strašljivo, včasih hočem verjeti, ne zame, da je večno... .
Želim ti lepo nedeljo
in pozdrav, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: filia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!