Bolečino zmanjšujem
za zaprtami vrati prostora,
za srce prižgane sveče,
ki se približuje višjemu jazu.
Vem kakšno ima skrb
gosporajeva ljubeča pomoč,
podobna je nežni ptici,
na dlani večnega otroka.
Nočem več vstopiti v brezno
podzemeljske pošasti, o kateri
sem sanjal nedavno nazaj,
saj me čaka belina
na drugi strani obzorja
pesniških nebesih
Gabrielovega peresa.
Moja tiha molitev
je prisotna!
(2017)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!