Že si zajahala
svojo gosenico,
se uprla sili
treh nagibov,
čudežno splezala
med žilnata rebra
napol oglodanega lista
in obvisela
v preobrazbi
neizgovorljivega.
Groza!
Kaj boš jutri?
Bolj vešča
kot zelena buba?
Kaj
če se zmoti črno sonce
in ti prižge luč
človeškega doma,
kaj če tam ne bo nikogar,
da te spodi ven
ali vsaj dostojno pokoplje,
o, groza!
urednica
Poslano:
24. 12. 2017 ob 19:05
Spremenjeno:
24. 12. 2017 ob 19:09
Pretresljiva, s "preobrazbo neizgovorljivega" prepredena pesem - molk, v katerem se iz gosenice lahko izleže metulj, vešča ali (o groza!) človek, čigar edina luč je "črno sonce". Lahko jo beremo tudi kot erotično pesem, kjer je gosenica kaznovana za svojo nečloveško, neizrekljivo predajo. Skratka: pesem, ki se izleže iz globine in ubeseduje notranje muke ali nesebično predajo, iz katere se je v tem primeru rodil čudovit pesniški metulj. Naj te spremlja tudi v naslednjem letu, Sara
P.S.: odstranjene vejice so moje maslo, ker so v tem primeru nepotrebne.
Hvala, draga Sara, za poglobljeno branje; prav lepo se počutim med tvojimi vrsticami ;-).
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!