V mislih tema,
ko samota potrka na vrata,
jaz bom bila za vedno Tvoja,
Ti si prva solza moja ,
skrivnost v meni.
Ti in jaz, vse je za nama,
vsak nov dan bil je sreča večna,
a edino ljubezen je nama ostala,
ki jo večno bom čuvala v srcu svojem;
edini, Ti skrivnost si mojih dni,
prva solza moje mladosti,
edini boš v življenju mojem.
Dotakni se me, dovoli,
da vsaj za trenutek občutim dotik Tvojih dlani,
praviš, da ničesar ni,
a jaz dobro vem, da so še poti - tudi,
ko bo ostala le misel naTe,
bila bom tu, čakala zaTe,
morda pa le mi vrneš vse.
Ko več ne veš, kaj je prav in kaj ne,
ko več ne veš, kaj hočeš in kam greš,
ko ne najdeš več poti,
kokorak Tvoj se v noči izgubi,
ko za trenutek obstoji.

Ko več ne veš, kaj je prav in kaj smeš,
ko iščeš sledi že davno prehojenih poti,
ko zdi se Ti, da nikogar ni.

Za vse pozabljene,
za vse, ki tavajo, vse, ki upajo,
da vse nekoč povrne se,
naj upanje ne umre
zame in zaTe!

Maja Kržišnik