Dovolj je laganja, dovolj je iskanja drugih poti.
Dovolj neskončnega umikanja od realnosti
in življenja v idealih, ki jih ni.
Zakaj zanikanje, zakaj umikanje v samoto,
in brezupno čakanje na nič.

Neskončno hrepenenje in upanje na tvoj pravi jutri,
ki se znova konča z bolečino v srcu.
Sprašuješ se zakaj ravno ti, zakaj.
Kdo si, zakaj si, za koga si.
Veliko je vprašanj zakaj,
a malo je odgovorov zato.

Vsak dan kričiš bolečino, ki jo ne razumejo.
Kričiš, da bi bil slišan, razumljen.
Kričiš po miru, sreči in ljubezni,
ki te vedno znova boleče utišajo.
Ampak upaš, da boš nekoč našel nekoga,
ki te bo slišal brez kričanja.

pisemvam