
ko kri
steče v vodo
se večnost nasmehne
smrti v brezizrazen obraz
ko kožo
v zemljo vleče
se tektonske sfere vesolja
poravnajo v nedogleden niz
ko sij
pogleda
odnaša v temo
ugašajo dolge noči
v katerih žarijo kresnice misli
O, Dare
kako lahkotno slečeno in položeno domov
lp
i
Še dobro. a ne, Dare, da se v nedoglednem nizu spreminjanja naših konstelacij izmenjujejo tema in kresničke? :) Pesem se mi zelo dopade :)
Svetel , deževen ;) dan,
Majda
Tako ja. Le kaj bi brez (k)resnic. :) Hvala za branje in komentar.
Lep pozdrav
Dare
Pesem, ki motvino gravitira proti Strniševi ali strniševski "vesoljski zavesti". Z veličino življenjskih ciklov spravljen vlek je izražen tako z obliko posameznih kitic kot pretvorbami temeljnih substanc (življenjska sila, materija, zavest). Čestitam,
Silvana
Spoštovana Silvana, hvala za mini recenzijo, podčrtanko in dodatek pesmi Foo fightersev, ki so mi zelo ljubi. :)
Lep pozdrav
Dare
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!