Drhti v zrak kipeči šipek
in čmerika zdavnaj je osula klasje,
le jaz, ki jesen skoraj me bo prerasla,
hitim v poljane rož,
kakor smejoči klovn
v ložah ogledal.
In če se nosu utrga kaplja
in če prsti nog ne čutijo ugodja,
se odlomim z veje
in zavem, da moram dalje
skozi telo jesenskih barv
žvrgoleče od ptičjih kril
in se premikam k ognjemetu ruja,
ki ga ni brez vžiga burje
v paru z lunino premeno,
po zraku, ki po zakonu narave
odlaga prebodene skrbi.
05.11.2017
včasih je korak težek, a ga dvigne lepota
tebi, ki jo vidiš in lahko poletiš - objem
<3
♡ kako se dotakne človeka, ki je zrel kot jesen
lepa
V vseh pogledih-lepa kot zmore biti le jesen.
Uhojajta jo, pi in triglav.
Lp A
Andrejka,
z zelo lepo pesmijo naselila jesen vame...
Lep poznojesenski dan !
Majda
Hvala, sonček si, ki podarja žarke. Glede pesmi pa - hipno kot laser pride, če se človek odpre.
Lp
Andrejka
Žareče jesenska v vseh pomenih ... Majhen razmislek:
In če se nosu utrže kaplja utrga?
...
skozi telo jesenskih barv
žvrgolečega od ptičjih kril - najbrž je mišljeno telo ... potem žvrgoleče od ...
Lp, Ana
Joj, prav imaš, Ana. Se vidi, da nisem dobro razmislila. Zavedel me je gl. strgati, stržem ( nedov.). Bom popravila, prav tako pridevnik, ki se nanaša na sr.sp. telo. Torej: žvrgoleče telo
Hvala in lep pozdrav
Andrejka
Bivati v vsem, kar nas obdaja in biti eno - pomirjujoča in navdihujoča pesem, čestitke,
Ana
Poslano:
09. 11. 2017 ob 20:23
Spremenjeno:
09. 11. 2017 ob 20:25
Hvala za uvid in utemeljitev.
Čim več pestrih , a umirjenih jesenskih dni tebi Ana in vsem, ki ste izbrali mojo pesem.
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!