Pogled povešen
proti blatnim tlom
Košara prazna,
skozi luknje platna
sanje so
spolzele stran
Pot pretekla
so vodovja,
njih prinesla
je nevihta,
zmede,
dvoma
je orkan
Vsa poplava,
divja vihra
Pa prešla je
v miren dan
Kot le strela
zmore z viška
Se pred mano
je v trenutku
spet pojavil
ocean globok
iz starih sanj
Veni, vidi, vici ! Pobijedio je Crno more, pa zašto ne bih i Ocean.
Ave, Cezar!
Lp. :)
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gaj JC
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!