Vesna

Vesela sem, da besede svoje duše še deliš z nami. Ne zapri nam vrat.

Pozdravljena          "filia"

vse preveč jih opija kruh

<3

Kako dolga in zahtevna je pot do lastne duše, stojimo pred njo in se trudimo, da nam odpre vrata. Vesna je dobra v potovanju do nje, spretno niha med zaprekami, se preriva skoznje, jo secira in raziskuje njene pojavne oblike, a je najbrž nikoli ne bo povsem razumela, kajti duša je naša najbolj zagonetna druga stran nas samih.  

In odličen pesnik, kot je Vesna, to ve, zato ji vsako nadaljnje raziskovanje pomeni nov izziv. Zase priznam, da pesnice pogosto ne razumem, kar pa ne pomeni, da je ne cenim. Občudujem njen neizčrpen vir daru. 

Kar tako naprej, draga kolegica!

Lep pozdrav

Andrejka

Hvala vsem. :-)

filia, vrata bodo vsaj priprta. :-)

Irena, nihče ni popoln. :-)

Andrejka, o, le naprej tudi tebi. :-)

Lp,

Vesna.

Vrata, za primerjavo z zidom, kažejo možnost prehoda ali dejansko prehod in povezavo s fizično ali psihološko razsežnostjo onkraj te liminalne strukture, ki se ob zlitosti z zidom dojema tudi kot »limbinalna«; vrata slednje vrste se najdejo na več mestih svetovne literature pa tudi v zbirokratiziranem vsakdanjiku.

To, kar je na oni strani, npr. duša ali bistvo, na kar hrepeneče ali s hrepenečim obupom "jaz" (ego) čaka na tej strani, obeta združitev s tu prisotnim delom ali fragmentom v celoto.

V Vesnini pesmi so opisana občutja pesniškega »jaza«, ki mu zastane korak pred takimi vrati. Kdo je tisti, ki gleda, in tisti, ki je ujet v pogled, munchovsko zarisani krik golema? Vesna se prek niza modusov gibanja in pesniških primer, segajočih tudi v daljne otroške spomine, poigrava s pogledom, ki se pomika iz statično dojetega subjekta na vse bolj dinamično/patološko gibajoči se objekt, ko pesniškemu jazu uspe, da se uzre v danem psihofizičnem stanju. Iskanje celovitosti in dvojni pogled sta predstavljena tudi s pesemsko zgradbo: uvodna trivrstična kitica se prek loka vmesnih štirivrstičnic pomenljivo povezuje z zadnjo enovrstično kitico.

Zanimivo je vprašanje »prepovedi vstopa«, mogoče gre zgolj za samoomejevanje kot rezultat določene stiske jaza. V zgodnje novembrskem času, ko se narava spušča k počitku, Vesnina pesem po svoje odpira tudi vrata vsem svetim in vsem vernim dušam v vicah.

Pesem zasluži pohvalo zaradi pripovedne dinamike, boleče lepega in sugestivnega podobja, osebno ljuba pa mi je tudi trenutno aktualna povezava s Soško fronto.

Čestitam,

Silvana

PS Popravila bi na splošno pogosto napako pri rabi oziralnega zaimka kateri v predložnem tožilniku, kadar  se navezuje na samostalniško odnosnico srednjega spola v ednini, npr. okno, vprašanje, sonce, mesto.

kot napol zaprto okno,
skozi *katerega je oprezala za hišico v preriji

=
skozi katero je oprezala za hišico v preriji

Prim. prispevek v Jezikovni svetovalnici:

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/984/navezovanje-na-samostalnik-srednjega-spola

Silvana, hvala za poglobljen komentar.

Prosim, popravi napako.

Lp,

Vesna.