Forum

Virtualni večer: Urška s Feferonom na pesem.si

Virtualno druženje s finalisti letošnje Urške in menotrjevim feferonom.

V Slovenj Gradcu je bil oktobra festival mlade literature Urška, ki ga vsako leto prireja JSKD RS. Finalisti letošnje Urške, ki jih je izbrala letošnja državna selektorica mag. Ana Porenta, so bili:

Katarina Gomboc, Ljubljana
Patrik Holz, Ankaran
Tea Plesničar, Nova Gorica
Jan Franc Podbrežnik, Žalec
Helena Zemljič, Jurovski Dol

V osrednji prireditvi so 13. 10. 2017 gimnazijci in glasbeniki ter plesalci v režiji Drage Ropič in Andreja Makuca ter koreografiji Urše Rupnik  pripravili izjemno predstavo iz besedil letošnjih finalistov. Skupina JUT pa je uglasbila zmagovalno pesem Mentorjevega Feferona Fige, ki jo je napisal Aleš Jelenko. Zmagovalka Urške je postala Katarina Gomboc. 

V virtualnem večeru se je naša urednica Sara Špelec pogovarjala s finalisti Urške, zmagovalcem Feferona in selektorico.

 

Pogovor je potekal na pesem.si v torek, 7. 11. 2017, od 20. ure dalje. Vsi prisotni bodo z veseljem odgovarjali tudi na vaša vprašanja, ki bodo prispela po virtualnem večeru. Vabljeni k branju in odzivom.

 

Uršljani 2017

 

 
 < 1 2 3 4 5 >   Zadnja ›

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 20:44

In zdaj vprašanje za VSE prisotne - mogoče se še kdo pridruži:

Kaj je tisto, kar Festival mlade literature Urška (razen izida prvenke) odlikuje in loči od drugih literarnih festivalov, in kakšno doživetje je to bilo za vas? In še malo »slovenskega kotička« - kakšno je bilo letošnje sodelovanje z Ano? (Vse povejte, saj vas ne sliši). No, Ana, saj lahko tudi ti dodaš svojo zgodbo.

Zastavica

Katarina Gomboc

Poslano:
07. 11. 2017 ob 20:45

Morda se bo slišalo pretirano, pa ni. Čisto tako je, kot si napisala, ustvarjanje ima odrešilno moč in mislim, da je poleg ljudi, ki jih imam rada, izjemnih umetniških del in književnosti prav ta ustvarjalni ogenj v meni tisti, ki (mi) osmišlja življenje. Kajti, ob občutljivosti za svet, čutenju sebe in drugih, preteklih vtisih, kakšnih bolečih (in tudi nebolečih) spominih, nepredelanih mislih in bojaznih pred negotovo prihodnostjo je ustvarjanje, v mojem primeru pisanje, tisto, ki vse to razbremeni, osmisli, izrabi, preoblikuje in ustvari iz tega nekaj lepega. In ustvarjanje lepote je kljub kakšnemu morda bolj mračnemu verzu iz pesmi tisto, k čemur strmim. (Morda sem tudi zaradi tega rusistka:)). 

Zastavica

Rok Horžen

Poslano:
07. 11. 2017 ob 20:49

Živjo.

Najprej čestitke finalistom in zmagovalki.

Zanima me, kako ravnate v trenutku, ko dobite navdih za nekaj, kar se vam zdi dobro in ste zaposleni z drugo stvarjo. Si vsako idejo zapišete, zapomnite ali pa jo izpustite, da gre mimo? Se vam zdi škoda izgubljene misli?

Sprašujem zaradi tega, ker sem šlampast in upam, da si bom zapomnil oz. nekdaj potegnil iz sebe, kar se mi je enkrat motalo po glavi. Pa ponavadi zamudim in ujamem naslednjo šanso in jo spet sputim ... hahaha

Hvala, lep večer.

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 20:50
Spremenjeno:
07. 11. 2017 ob 20:54

Ni pretirano, se strinjam. Saj konec konec ne gre za abstraktno "čiščenje" čaker, temveč za proces, h kateremu težimo, da preživimo. Če želiš, lahko poveš tudi kaj o vplivu študija ruščine (in slovenščine) na tvoje ustvarjanje - zelo pretresljiv je tisti tvoj verz o razsežnosti Stalinovih žrtev.

No, pa si za priokus oglejmo kar celo pesem:

Nekdo, ki najbrž ne piše pesmi

 

Nekdo, ki najbrž ne piše pesmi,

je nekoč, skoraj očetovsko, rekel majhni skupini študentov prvega letnika,

da si moramo, da bi razumeli

razsežnost števila Stalinovih žrtev,

zamisliti osebo, ki jo imamo radi in jo pomnožiti

s tisoč, sto tisoč, več tisoč.

 

Skoraj štiri leta po tem pišem, da bi izkoristila

možnost ohranjanja, ki mi jo ponuja to

ščemenje v prsih.

Pišem zanj, pišem za vse te žrtve in pišem za vsakogar, ki sem ga,

ga imam in ga bom imela rada.

Poskušam razumeti razsežnost tega

neskončnega števila s tem,

da seštevam,

prištevam,

množim noči,

ki jih ti morda ne bi preživel ob meni. (Katarina Gomboc)

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 20:51

Dobrodošel, Rok, lepo, da si se pridružil! Lahko nadomeščaš katerega od finalistov :).

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 20:54
Spremenjeno:
07. 11. 2017 ob 20:59

O prvenki: ne kaj dosti, ampak veva, da mora biti natisnjena do naslednje Urške (če pridodaš čas za tisk in oblikovanje in kakih 5 verzij pred končno in spremno besedo ... bi bil morda čas, da rečeva kaj konkretnega na to temo) ... seveda se veselim, poznam 10 pesmi in zanima me, če bo nakazana smer v Katarininem "Uršljanskem" ciklu vzdržala oz. v kaj se bo razvila. Zanimala me bo tudi celota (dramaturgija zbirke), ne le posamezne pesmi in njihova morebitna dodelava.


Drugače pa sem na srečanju v Slovenj Gradcu povedala, in še vedno tako mislim, da je vsak od finalistov že pripravljen na prvenko.   Tu naj dodam (vem, ponavljam se, ampak še ne vedo vsi;), da smo v "naših" časih (ko se je še imenovalo srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov) finalisti dobili za nagrado celoletno delavnico pri Lojzetu Kovačiču. To me je zaznamovalo (čeprav sem začela s svojimi knjižnimi objavami veliko kasneje). 


Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 20:57

Ana, če utegneš (ker smo te že okupirali z vprašanji) - zelo veliko vas je dobrih mentorjev, in ker si ravno omenila Lojzeta Kovačiča - tudi on je bil menda izjemen mentor, je res? To je namreč posebna veščina, ki ne pride nujno s pisateljskim darom ...

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 20:59

Najprej Sari,

Na kratko, enačba Slovenj Gradca in tamkajšnjih organizatorjev + kul finalistov + odlične selektorice ne more zgrešiti. Če se vse poklopi (kar se po mojem mnenju tudi je), je super.

Ana pa zna biti kar zahtevna, ampak vse se reši ob kavi. :)


Roku,

jaz kar veliko stvari pozabim ... To, kar zapišem, je včasih kar slučaj ... ker imam pač takrat svinčnik pri roki. Ne vem, tolažim se s tem, da bo to misel ujel kdo drug.

Zastavica

Katarina Gomboc

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:01

Nekaj besed sva si z Ano o prvencu izmenjali, ko smo se videli nazadnje, to je bilo na literarnem večeru v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna. Takrat sem ji izdala, o katerem naslovu razmišljam (ki pa naj za nekaj časa še ostane skrivnost). Od takrat pa jaz premišljujem o konceptu zbirke, k pesmim pa še nisem pristopila, malo oklevam, najbrž se podzavestno celo nekoliko upiram, kajti zdaj moram misliti tudi na to, da bodo te pesmi nekoč objavljene v polnopravni knjigi (kar me veseli in straši obenem). 

Urška je odličen festival! Prvič sem se ga udeležila leta 2011, s poezijo, takrat sem obiskovala 3. letnik gimnazije, regijsko srečanje je imela v Ljubljani Barbara Korun, in sicer v Trubarjevi hiši literature. Če me spomin ne vara (in ponavadi me ne), je bila druga polovica marca, deževno popoldne se je prevesilo v večer, oblečeno sem imela usnjeno jakno. In večer je bil odličen! Ganilo me je, kako enakopravno, iskreno in vljudno nas je nagovorila pesnica, kako je vsakega posameznika obravnavala kot resnega pisca, kako se je v vsako poslano delo temeljito poglobila ... In takrat sem dobila podobo o Urški, da to pravzaprav ni "tekmovanje", ni "natečaj", ampak ustvarjalen proces iskanja, opogumljanja in klesanja mladih, še nesuverenih in prepoznanih avtorjev. In to bo v mojem dojemanju ostala še naprej, zato jo toplo priporočam vsem mladim piscem, na katere naletim in ki še ne vejo, kako naj se izluščijo in vzamejo poezijo iz svojih predalov. 

Sodelovanje z Ano je bilo izjemno prijetno - ob njej preprosto čutim, da je oseba, ki ti ne samo kot pesnica, ampak tudi kot človek želi predvsem dobro. Ima izostreno oko za kvaliteto in lahko tudi v čem, kar se nam je morda zapisalo nekoliko šibko, najde kaj, kar ima še potencial, da se razvije naprej, v nekaj boljšega. Zato se ne bojim njene kritike pri oblikovanju prvenca, ampak menim, da bo prav uglašenost z njo doprinesla še čistejšo poetiko. 

Bi pa še dodala, da me je presenetila tudi njena obrazložitev - zdi se, kot da jaz sama zase, dokler nisem slišala njenih besed o moji poeziji, nisem dobro vedela, kako sploh pišem. 


Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:03

Helena pa ni samo pesnica, temveč tudi organizator pesniških dogodkov - poveš kaj več o tem? In pa:

se ti zdi, da se mariborska/ »vzhodn(jašk)a«:) pesniška scena precej razlikuje od osrednje in na kak način?

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:04

Še ... 

Aleš se iskreno opravičuje, ampak je pred kratkim postal oče in ga punčka ne pusti do računalnika, ker jo mora nositi po stanovanju gor in dol, dokler ne bo zaspala. :)

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:06

Katarina in Ana: prepričana sem, da bo vajin tandem rodil odlično zbirko - se je že veselim!

Katarina, morda še to: pred nekaj leti sem te imela priložnost spoznati tudi kot nadarjeno (in pri rosnih osemnajstih s 3. mestom nagrajeno) prozaistko - kaj se dogaja s tvojo prozo - miruje ali je v pogonu?

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:07

Ooo, bravo!! Dobili smo pesniški podmladek - to pa peče še bolj kot feferon! Iskrene čestitke, Aleš! (Upam, da ni lažna novica??)

Zastavica

Katarina Gomboc

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:09

Najprej odgovor Roku:

Hvala za čestitke. Torej, tudi meni se kar nekaj zamisli izmakne. Naivno mislim: saj si jih bom zapomnila, pa si jih seveda ne. Zgodi se tudi pred spanjem, ko se mi nekaj utrne in si rečem: si bom že zapomnila do jutri. Seveda si ne zapomnim. Vendar imam neko optimistično naravnanost v sebi in upam, da bodo ob pravem času te misli spet prišle na dan. 

Imajo pa ti trenutni navdihi tudi temno plat: v mislih delujejo izjemno, na papirju pa ne več. Te skrivnosti besed, zakaj se na papirju tako spremenijo in preprosto ne delujejo isto kot v možganih, pa še nisem povsem doumela in najbrž nikoli ne bom. Domnevam, da je tako kot pri govoru, ko sploh ne moreš povsem izreči misli, vedno je govor nekoliko drugačen. Misel je pač izmuzljiva ... In podobno je s poezijo. 

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:10

In medtem ko se veselimo, še nekaj Helenine poezije in njenega zanimivega poigravanja z besedami:

Vrana

V prsih še vedno črna vrana Kot

saje prilepljene na notranjo stran

črevesja se giba zrak skozi pljuča

Prižgeš luči Rečeš naj bo dan in ni

žice ki bi peljala vse do oči jih

razrešila slike Kam so šle tvoje

ptice kam mačji brki ki si jih skrivaj

prilepil med liste Temne črte imava

med prsti Kateri bo nanje pokazal

prvi Odnesel smeti v zadnji del

stanovanja Se igrava pantomimo

s plastičnimi besedami Jih

spremenim v črni trak in ga

potisnem v

zapestje

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:13

ZA VSE PRISOTNE:

Ko sem se družila z vašo ustvarjalnostjo, sem bila navdušena tudi nad vašo raznolikostjo in precej različnim ubesedovanjem stvarnosti. Ali morda vseeno kdaj čutite, da ste pod pritiskom prevladujočega literarnega okusa (literarne inkvizicije) od zgoraj, ali se s trendi in literarno kritiko ne obremenjujete preveč?

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:17

No, organizatorka ravno nisem, sodelujem pa pri slam večerih - Ožuljenem jeziku v Mariboru (ki je mimogrede začel novo sezono!).

Če se Mariborska scena v čem razlikuje, je za to verjetno kriv naglas in pa manjše število ljudi. Rezultat je potem bolj domače okolje, kjer veš približno, kateri krog ljudi se trudi za oživitev in tudi česa si želi publika. Ljubljana ima približno trden temelj kulturnosti, kjer ljudje bolj samoumevno hodijo na pesniške večere, predstave, v Mariboru pa se nekaj takega še vedno gradi ... K temu zadnje čase veliko pripomorejo neki kontinuirani večeri, vzpostavljena je mreža prostorov, kjer se razni pesniški in glasbeni večeri odvijajo tedensko ali pa vsaj mesečno. Eni od teh so ravno večeri slam poezije, ki je (zanimivo) pritegnil starejšo in mlajšo publiko - v zaporedju lahko slišiš dijaka in upokojeno gospo.

Ko literaturo spraviš v misli in navade ljudi, ki jih to zanima, si pa tako zadel v črno. :)

Zastavica

Jan Franc Podbrežnik

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:19

Prisrčen dober večer vsem. Zadihan in s povišanim pulzom se, prihiteč z vaj, kolikor se je hiteti dalo, vsem skupaj opravičujem za zamudo. Kaj sem kaj zamudil? Kakšen je rezultat ob polčasu?

Zastavica

Katarina Gomboc

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:20

Aleš naj kar v miru uspava deklico - očetovstvo je na prvem mestu :). 

O vplivu študija ruščine pravzaprav težko povem kaj bolj določenega - name vpliva kakor tudi vse ostalo, kar počnem. Vase vsrkavam vplive od povsod, zato me nagovarja tudi študij - prav besede, ki so navdihnile zgornjo pesem (hvala za delitev), izhajajo iz predavalnice. 

Res je, ko sem bila še dijakinja, sem eno svoje besedilo poslala na vaš natečaj in dosegla tretje mesto, tisto leto pa sem s prozo tretje mesto dosegla še na enem drugem natečaju. Pisanje proze ne stoji, je pa dosti redkejše od pisanja poezije. Mojo prozo lahko berete na portalu LUD Literature, kjer so objavili zgodbo Na zahodu, nedavno sem zgodbo z naslovom Odmikanje objavila v antologijskem številki Apokalipse (v kateri je poezijo objavila tudi Helena!), zdaj pa se že pripravlja nekaj novega. Prozo imam resnično rada in si želim še ustvarjati. Moram pa na tem mestu priznati, da se mi je pri predstavitvi same sebe na Urški prav grdo zareklo, da bi rada pisala predvsem prozo, kar seveda ni res. Rada bi pisala oboje. Najbrž sem imela takrat le nekoliko "prozaično" stisko. Če bi me vprašali danes, bi raje napisala kaj poetičnega, ker tudi jaz trenutno nekoliko sedim na lovorikah prejšnjega ustvarjanja. 

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 11. 2017 ob 21:21

Ja, ni ga čez občutek domačnosti, ko prideš v KGB - ne spomnim se, kaj je zame v Ljubljani primerljivo ... Dodo in Heleno za predsednico, skratka. In pa seveda: še naprej uspešen razvoj mariborske pesniške scene!

Zdaj pa nekaj časa ne težim, da lahko v miru odgovarjate. (Sledi kratek EPP ...)

Zastavica

 < 1 2 3 4 5 >   Zadnja ›

Komentiranje je zaprto!