
Telo izmučeno
in komaj kaj moči
in luč je skoraj ugasnila.
Potem dotik,
mehak kot svila.
In nežni prsti
spet so čute oživili.
Telo še ve,
nekje je zakopano,
kako bilo je tebi vdano,
kako si moje bil naročje.
Načrtov polno
zvezdnato nebo..
Vse je prešlo,
vse je mrtvo
in težki, zimski časi.
In še prepesnjena varianta po naši kolegici Petji-HVALA PETJA ZA TRUD:
Izmučeno telo
komaj kaj moči je še v njem,
in luč je skoraj ugasnila.
Potem dotik,
mehak kot svila.
Nežni prsti
spet oživijo čute.
Telo še ve,
nekje je zakopano,
kako je bilo tebi vdano,
kako si grel moje naročje.
Obilje narčtov
in zvezd na nebu,
jasno čelo.
Vse je prešlo,
vse je mrtvo.
In težki, težki so zimski časi.
Darika, tisto drugo daj v komentar, saj sem spadajo le avtorski teksti.
Lp. Lidija
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Darika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!