3. nočna
05. 12
V režo prhutajo kosmiči sivine
razlepijo se v belo in črno
tretji vek že mantram
Bodi luč
a ne more
dokler ne podojiš teme
kot lastnega otroka
brizgneš mleko radosti
v svoj pekel
ga porišeš
v klaviaturo
zgostiš glasbo v ogledalo
kjer goli ne mižijo pred seboj
Da, da, Irena, ti pa znaš zamakniti čute v posebno stanje zamaknjenosti, ni kaj ... Te berem s posebnim veseljem!
S pozdravi,
Sašo
Irena, "podojiš temo"- zanimiva metaforika; se strinjam, kar je najtežje sprejeti. Zelo zanimiva, odlična poezija obstoja refleksivne narave tvoje biti.
Lep pozdrav, salke
Sašo, me zelo veseli, da segaš z veseljem med moja zapisana iskanja svetlobe.
Hvala ti!
Lp
I
Salke, hvala za zapis.
Sprejemamo se tako različno in vdak od nas ima drugačna vrata vase.
Prometej pa je dal skupinski ogenj. ;) Je treba ven - s trsko za plamen.
lp
i
Nikita, čutim te tam na drugi strani zgoščenega v pesmi. Ne morem reči, da vem, a zdi se, da se znaš gledati, kakršna si in se imeti kljub kakšnemu nevšečnemu znamenju rada. Zato vidiš.
Tvoje pesmi to povedo. Pa čeprav je resnic menda mnogo. :)
Objem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 27. 10. 2017 ob 08:40
- Prebrano 793 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 200