
Kot serija diapozitivov
preklapljam med prizori
tebe kako iz skupne kopalnice
privihraš v mojem kopalnem plašču
tebe kako sediš na okenski polici čez ramo pa
se oziraš k meni ki na postelji sede pripravljam naslednje ure popotovanja možgan
tebe kako mi sediš nasproti in v bitki črnobelih
begaje iščeš načine kako bi izsilil remi
tebe kako se steguješ v krošnjo drevesa
in mi razlagaš o njej medtem ko še sam ugotavljaš katera je
tebe kako "pospravljaš" ampak v resnici
samo prekladaš stvari iz vrhnje police na spodnjo
tebe kako se mi nad mano razlasan
nasmeješ ko me porivaš
tebe kako stojiš ob starem enojnem
gorilniku in brkljaš po kozici
tebe kako nežno grabiš mojo obtolčeno kitaro
da bi mi zaigral vse kar je še nedokončano
v zadnjem kadru pa te vidim v hrbet
in ker sem ohromela od strahu da boš odšel
se ne morem niti obrniti stran
ko odideš zares
Hvala, da se projeciraš med nas. Vsaj meni si dodana vrednost. :) A verjamem, da tudi nogim drugim.
Lp od bralke, ki čaka jutrišnjo pesem.
Super, odlično ☆☆☆
zanimivo podajanje dejstev v pesniški obliki.
Hvala, da deliš ...♡
lp
hvala lepa za tako lepe komentarje :)
Ohranjanje podob in občutij na notranjem platnu, ki manj bledi od resničnega ... obsedenost z odsotnim odnosom zaboli tudi bralca - čestitke,
Ana
Najlepša hvala za podrčtanko in čestitke,
pozdrav
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Sandzakija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!