Slinaste nitke

držijo skupaj mostič

iz dveh strani rek.

_________________

Berem

novo knjigo

da te lažje

dojamem

razumem ko govoriš

in ko plešem

po udarcih tvojih not

samih celink

popolnih

da komaj ujamem

dih in ritem

dodajam moj tihi glas

kakor da poznam

vsako tvojo pesem

in jo izgovarjam

na glas

dokler se proti koncu

vseh dobrih misli

ne ujamem

v splet

želja

ali dlani

in tega da me spustiš

iz svoje višine na dno

globine kjer kamni

režejo povrhnjico

in moj ples

postaja boleč

kot da sem odveč

v tišini

možganskih mišic

z vsakim pritokom

novega

in odhodom starega

ob trenju

nimam moči

za narobe

in poskušam prav

vsaj na videz

in tudi v dno

najine globine.

Le pajek drži

v kotu

svojo mrežo

in v tišini

čaka na nevesto

ki bo njegov grob.

IŽ-lev