otrok
gre mimo
očeta
trudi se
da ga ne
pogleda
oče
to opazi
dela se da ne
otrok
gre v dalj
ta otrok
nikoli ne bo oče
mogoče
bo nekoč
rodil sina
ki ga ne bo
hotel poznati
ko odraste
takrat bo
odrasli otrok
hotel ob sebi
očeta
otroci
hočejo
da so stvari
normalne
morda
je to vse
kar si želijo
nič težjega
Dare, hvala za to neznosnost <3
Malenkost.
Lep pozdrav
Dare
V sredino srca me je.
vsaka beseda je legla na pravo mesto
tolažbe ni
je pa razjasnitev
lp
i
Zanimiva oblika s kratkimi vrsticami, jedrnatost, močna tema, po moje uspešno predstavljena.
Ja, nič težjega!
pozdrav, P.
Hvala. Me veseli, da vam je všeč.
Lep pozdrav
Dare
Izredno lepa pesem, samo pomislek: bi mogoče bilo bolje zaključiti "z nič lažjega", ki ima bridek, rahlo ironični prizvok in je hkrati povezan z naslovom? Na lahkoten vikend, Sara
Hvala. Sem tudi sam o tem že prej razmišljal ob samem pisanju. Konec je tak zato, ker odrasli včasih tako težko ugodimo otroku in včasih tudi otrok težko dojame enostavne stvari. Ironije v zapisu nisem hotel, niti je sam ne občutim, bridkost pa je prisotna namenoma, ker obstaja v teh odnosih, ki bi morali biti enostavni, a se na poti do tja velikokrat zakomplicirajo. Upam, da sem zadostil z razlago v svoj prid. ;)
Lep pozdrav
Dare
Ja, seveda, saj v življenju, o katerem pišeš, ni nikoli enoznačnega odgovora.
Skratka: preprosta in globoka pesem o medgeneracijskem prehajanju in navideznem zorenju, ki naj bi bilo tako neznosno lahko. Naj bo karseda lahko, Sara
Hvala Sara!
Lep pozdrav
Dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!