Psalm II

V daljavi, kjer je rast zgolj pot in nikdar cilj, oh oče,

kjer mladi še poznajo težo svojih kril, oh oče,

kjer revež ni sestradan, sam in razcapan,

a vendar je bolj reven, ker se ni potil, oh oče,

kjer polja bolj cveto kot mesta in human

pogled pijanih ne izraža mračnih sil, oh oče,

kjer štiri stene in ekran te dan na dan

ne utapljajo v neskončna brezna temnih špilj, oh oče,

kjer ni popolno, vendar slike sladkih sanj

ne zdijo se prekleto daleč, tam bi bil, oh oče.

Tja nas odpelji naš krvnik, naš kapitan

in jaz bom končno sam za svojo žalost kriv, oh oče.

Peter Rangus

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 10. 2017 ob 18:07

Fino. Kako odkrito jasen pogled na realnost in kako dobro izražena volja do poti, ki kaže izhod.

 Poleg tega še tekoča, ritmična in tekoča forma.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 18. 10. 2017 ob 23:17
  • Prebrano 447 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 133
  • Število ocen: 4

Zastavica