V zaporedju

jutro vstane

po temi

pot pokaže

in glas pove

žalostinko

ki kakor kladivo

udarja na možgane

greh je greh grešnik

čeprav bi rad

da si izven njega

da si samo kritika

ali zgolj poznavalec

ki na glas šušti

kakor odhajajoči

listi

sebi v pozabo

ker hočeš

ravnino

namesto drevja

le prazen horizont

ki ga ima buden dan

in oči

ki pomirjeno gledajo

oddaljeni nič.

A če je to dovolj

odstrani misel poti

da se ne bodo zvijale

in izgubljale korakov

vse v zaporedju

od prihoda

do odhoda

časa in slik.

Nič se ne dogaja

položi tišina

prst na usta

in mineva

kot dan ali dva

prej

tako naprej

IŽ-lev