Preveč samoumevno za pozdrav.
Preveč pomirjeno za skrb.
Preveč samozadostno za ustrežljivost.
Kot gori,
ki nista krivi,
da sta se znašli ena ob drugi.
Njune poti se ne križajo,
a si zato tudi niso v napoto.
Popolni ogledali nepopolnosti.
Zaljubljenca, ki se sovražita,
ker sta enaka.
Sovražnika, ki se imata rada zaradi razlik.
Globel ju ne razdvaja,
ampak povezuje.
Zgovorna molčečneža.
Totalna paradoksa.
Zaradi njiju je zraslo vse,
kar je pod njima
in temu sta edina možna kulisa
kot je bela edina možna barva za sneg.
Imata sonce, luno
in imata zvezde,
čeprav jih gledata
vsak s svoje strani.
Draga Podeželska Vrtnica, saj veš, nerada se ponavljam, a kaj morem, p e s e m m i j e v š e č.
Lp, Lea
Dobrodošla s pesmijo, ki jo berem kot eno veliko bogastvo dragocenih misli in izbranih besed.
Lep dan ti želim,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: CountryRose
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!