Izbruhal je senco po nama

zlobni človek

sosed

in imenovala sva ga

Hijena

ki krade najin košček sonca

lažni dobrosrčnež

iztrebek iz hudičeve riti

in podobno

nato mi tiho pogledaš v oči

rečeš

naj se ozrem v nebo

kjer se bohoti prijetna sivina

šepneš

kako lažje bo zapreti oči

nocoj

in naj ne pozabim

odvrniti pogleda

ko bo zloba naslednjič odprla usta

ker ne zmore

nama vzeti naju.

igor žuravlev