drsenje noči v sivo jutro
v okenskem okviru ujeta
perspektiva
z lomom svetlobe
z odbojem utesnjenosti
veliko odbojev se projicira
v notranjost sobe
kjer so prehodi vse ožji
skoznje stopaš
in ne veš da ni meja
za tvoje poglede
tisto zunaj
je vendar le škarpa
ki deli jutro od večera
in v njej temno oko
ki te opazuje
je morda zatočišče
zimskim pticam
če dobro pogledaš
lahko ujameš njihovo
prhutanje
Samo gledati je treba in vidimo.
Lepo kot vedno.
lpb
Da, tudi tisto, kar je srcu skrito. Hvala , Branka.
Lp
Tudi mene se je dotaknila ... pomislila sem, če bi bila samo perspektiva (brez očesna), pa en odboj (ponavljanje v dveh zaporednih verzih) bi zamenjala s sopomenko ter tale verz:
ne vedoč da ni meja (poenostavila, morda: ne veš, da ni meja ...).
Kaj meniš?
Lp, Ana
Pozdravljena, Ana, hvala za uvid v to čudno oko. Izpustila sem pridevnik očesna, res je nepotreben. Prav tako sem upoštevala tvoj predlog glede rabe namenilnika. Pustila pa bi rada ponavljanje besede odboj, ker želim poudariti, kakšen je učinek loma svetlobe. (čeprav nisem fizik).
Lep dan, kljub dežju, ti kličem
Andrejka
Pesem, v kateri se zbira temina (ne temačnost) - zunanji svet se projicira v notranjega, ki se zdi zaradi tega prestrašen - a pesem se izide s pomiritvijo, upanjem ... čestitke,
Ana
Če dobro pogledam, je prhutanja ptic vedno več. Kdo ve koliko očes nas opazuje?
Ta pesem se je res v trenutku skenirala iz pogleda na papir. Hvala, Ana.
Lp A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!