Ko zaprem oči

in čakam,

da z menoj bi

le zaspale,

se v meni

dan dogaja,

ki požre mi

misli vse ostale,

pa ne gre mi,

nočejo se

sanje vame

prikazati,

noče se mi

kar ni vrednega

na enem mestu

skupaj zbrati,

pa pod vekami

mi švigajo oči

in slikajo

minuli dan,

jaz pa iz ure

v uro bolj

sem uničen

in zaspan,

potem pa prideš

ti od daleč

v moje misli,

me pobožaš

in telo mi končno

daje znake spanca,

saj zaupam ti,

me ne ogrožaš,

pa pogreznem se

v tolmune

rahlega miže

smrčanja,

dokler dan

ne najde me

prespala v meni

si pričakovanja.

by Mikla

Mikla