Preveč jih je

teh črnih ptic,

ki dan spreminjajo v noč

in nočejo od mene proč.

Naj odletijo,

onemijo.

In konec te turture

in konec ostrih kljunov.

In spet lahko

zravna se hrbet

in se oko

zazre v nebo

-svobodno.

Ta črni ptič

-v meni?

Od znotraj gloda mi kosti,

vse manj me je,

a on brsti in se šopiri..

Ko ga spodim,

bo tudi mene manj.

In jaz

ne bom več ista jaz.

In ta praznina,

s čim jo bom polnila?

In kdo sem jaz brez črne ptice?

Darika