*
V neki sferi
neke notranjščine
se razletijo kosci Sneguljčinega
zrcala, ki so ti, v kosce,
ki niso ti.
*
Absolutno se razodeva
v neprekinjenem toku
napak,
ki režejo žile
ostreje in bolj neslišno
kot katera koli
pesem.
*
Gibki ples odpira usta
svetovom, ki smo jih slutili,
da bi razločili
njihovo
nerazločljivost.
*
Ostajamo tam, kjer smo,
da ne bi s seboj nesli
tega, kar nismo
nikdar
uspeli postati.
Mladi pesnik, izredno zanimiva igra besed in nasploh spretno napisana, filozofsko navdahnjena "štiričasnica". Prvi verz je še posebej močen, zato predlagam, da zaradi razumljivosti v prvi kitici besedama "v kosce" nameniš samostojen verz. Prav tako bi razmislila, ali je v zaključnem verzu treba ponoviti "ti" ali ga celo preoblikovati v "ki to niso". "Napake" v drugi kitici bi, ravno obratno, združila s prejšnjim verzom, ker vsebinsko ne dodajo ničesar tako novega, da bi si zaslužile lastnega. Enak ukrep bi po mojem moral doleteti "niso", medtem ko si "nikdar" zasluži samostojni poudarek. Sicer pa čestitke, če se ti zrcalo slučajno razleti, nič hudega, menda prinaša srečo, Sara
urednik
Poslano:
16. 08. 2017 ob 11:07
Spremenjeno:
16. 08. 2017 ob 11:11
Sara, živijo. Hvala za komentar na pesem! Vesel sem, da si si vzela čas za tovrstno analizo pesmi ... vendarle pa menim, da je razporeditev besed po verzih utemeljena. Razumem, iz katerih 'pravil' si izhajala, ko si pisala komentar, a se mi zdi, da se da slednja aplicirati zgolj na 'konkretne' pesmi, ne na abstraktne, miniaturne pesmi; cilj le-teh, vsaj jaz jih tako doživljam, je zgolj vtis, ki pa je odvisen predvsem od dveh stvari -- intenzivnosti in (vizualne) proporcionalnosti, ne vsebinsko ustrezne razdelitve (po verzih). V prvi pesmi sem denimo občutil, da se mora tok nadaljevati, zato sem kosce obdržal v istem verzu (je pa tudi meni prva miniaturica najbolj intenzivna, zato si bom še vzel čas zanjo ... in ni rečeno, da si v prihodnjih dneh, ko se pesem poleže, ne premislim ... imaš dober 'point', se strinjam; upiram se predvsem zato, ker dajem besedici 'ti' precej globlji pomen, kot ji daje povprečen bralec, zato je ne želim izpustiti ... bom še videl). Medtem ko sem v drugi občutil, da bi bil tok pregost, prenatrpan, če bi napake obdržal v tako dolgem verzu, čeprav pašejo v tisto vsebinsko celoto. In pri takšnih pesmih preprosto menim, da je tok mnogo pomembnejši faktor pri oblikovanju/razčlenjevanju.
Absolutno pa so pesmi narejene po mojem okusu: kar meni deluje intenzivno, nekomu drugemu morda ne. Skušal sem se oddaljiti od subjektivnosti in zadeti neko 'zlato sredino', ko sem pisal, a težko se je zares oddaljiti od tega, kar ti osebno dobro izpade. Zdi se mi sicer smiselno, kar si storila: oceniti intenzivnost posamezne besede in na podlagi tega (in toka besedila) ovrednotiti, ali si zasluži samostojen verz ali ne -- ampak morda ne pri teh vrstah pesmi.
Seveda je vse to zgolj moje mnenje in hvala ti, da si si vzela čas in posredovala svoje nasvete! :)
P.S. Ja, gotovo bi si želel, da bi se mi zrcalo nekoč razletelo (v transcendentalnem smislu). :D je pa malo težko izvedljivo (oz. je izvedljivo zgolj takrat, ko se na to 100% pripravljaš, a hkrati tega 0% ne pričakuješ). :)
MP
V resnici nobena stvar ni bila "kritična", daleč od tega, še manj gre za pravila, bolj za moj notranji občutek ob branju, ki se, jasno, lahko razlikuje od tvojega. Skratka: pesem vseeno lepo teče in se izteče, zato ne bo pikolovka, temveč podčrtanka - pozdravek, Sara
Razumem. :)
hvala, Sara!
Vse dobro, MP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!