Vsi preminuli jesenski vdihi
so se vrnili in segreli povrhnjico
moje utrujene kože.
Kako gladko so se namestili med
drobnimi dlačicami in vpijajo poslednje
kapljice dihanja, ki ga še premorem.
Vem, da se jesenske meglice ne bodo
zjasnile v novem jutru,
bodo še vedno bodeče ježice, ki čakajo na
utripe zlepljenih trepalnic,
nanje bodo planile kot volkovi lačni krvi
in me pretentale v moji popustljivi nevednosti.
Le kako bom zrasla in se oddaljila od razburkanih
medklicev in čakanja na predpražniku, ki je že zdavnaj izgubil
svoj namen.
Je le še bled odtenek sledi čevljev, ki sem jih
obula in se vsa odprla dihu zime.
Pesem, ki mi je zaradi iskrene samoizpovedi blizu. Pogrešala sem tvoj dotik, Ajda. Pogumno še naprej piši. Se beremo...od blizu.
Lp
A
Hvala za napisano, Andrejka. Ja, pogumno dalje, še naprej, to naj bi ne bilo vodilo le meni, tudi drugim, ki so malce zaspali, kar se tiče pisanja. Imam pa dober občutek, da v piskrcku misli kar dobro brbota:))).
lp, ajda
Odlično. Misli, ki jih vzbuja jesen, uverzene in ujete v dih.
Morda bi dodelala zaključek, mislim, da je zadnji verz ( še veš ) odveč in spada v kakšno drugo pesem, pa še tole popravi:
Je le še bled odtenek sledi čevljev, katere ki sem jih
obula in se vsa odprla dihu zime.
Hvala za komentar, popravke in priporocila. Tudi jaz sem razmisljala v tej smeri, da so zadnje vrstice odvec. Misel, ki naj bo skrita le v meni, tako je tudi prav.
Lp, ajda
Lidija, hvala za podčrtanko!
lp, ajda
Čestitke k ujetim mislim v dih "Od blizu"in na novo "brbotanje v piskrčku misli", draga ajda:)
Z lepimi pozdravi,
koni
Poslano:
03. 11. 2017 ob 00:15
Spremenjeno:
03. 11. 2017 ob 00:16
Zelo lepa pesem, ki mi je tako, "mimogrede",
legla med dlačice in jih dvignila pokonci.
Čestitje za črtice!
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ajda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!