
Rušim zidove včerajšnjih sanj.
pripravljam prostor jutrišnjim dvomom,
da bom imel več vere Vanj,
in bom spravljen s svojim domom.
Popravljam razpoke starih stoletij,
ki so jih pustili žalost in navlaka.
Lovim časnost svojih desetletij,
ki so kot drvenje vlaka.
Zaletavam se v zid z glavo naprej,
ranijo me lahko le tvoji neredi,
To je spomin na bojišče idej,
kjer ostanejo le moji pogledi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: domisljavec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!