Pomikanje
Dan je mineval po polžje.
Končno je tudi soncu uspelo
preščipniti pramena štrenastih meglic
in se zliti z ostanki dneva
na koprenastem obzorju.
Zaprtih oči sledim potezam
nevidne roke,
ki v toplih odtenkih spreminjajo barve neba
in skozi priprto zaveso
razgrinjajo želje
po snežnih blazinah,
z vonjem po tebi.
Med skuštranimi oblaki
rahlo vzvalovi nežnost.
Zadnji sončni žarki vztrepetajo.
Svetloba v očeh ugaša
in počasi spolzi v zaslužen spanec.
Čudovito, Koni! No, evo, se mi je kar dozdevalo, da se bo dan začel s tisto tvojo blagozvočno poezijo narave.
S pozdravi,
Sašo
Poslano:
28. 11. 2017 ob 10:17
Spremenjeno:
28. 11. 2017 ob 10:17
Plješćem!
Hvala za prijazen komentar, Sašo.
Tako je z ljubitelji poezije, začutimo se ... sodelovanje in medsebojna podpora rodita zdrave sadove ... in življenje je sprejemljivejše, če se lahko zariše na obzorje smisla ...
Lep dan ti želim,
koni
Nikita, hvala ... zardevam ...
lp, koni
Poslano:
28. 11. 2017 ob 21:10
Spremenjeno:
29. 11. 2017 ob 12:16
Hvala, Mateja, vesela sem, da ti je pesem všeč.
V prostem verzu sem manj sigurna in ... mogoče bi bil tudi ta zapis primernejši v obliki haibuna z dodatkom
večerna zarja
z ožarjenim licem tke
podobo noči
Z lepimi pozdravi,
koni
Jezik tako živ, igriv kot žarki. Prelepo iz tvoje duše, Koni.
Lep večer, salke
... besede, ki poskrbijo za nove žarke v duši ljubiteljice poezije ...
Hvala, salke in lep večer tudi tebi,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: koni
- 28. 11. 2017 ob 09:41
- Prebrano 796 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 244.31
- Število ocen: 16