Ne umikam pogleda.
Obstajam priča raztelešenju.
Nema v kriku.
Med prsti razpada sestavljenka.
Opazujem te ...
Z žilami se razraščaš v zemljo.
Prepletaš jih s koreninskim rastjem dedovine.
V ribnike polagaš jetra.
Rad bi razstrupil vodo odpirajočim škrgam.
Streho prekrivaš s pljučnimi krili.
"Dihaj dom, dihaj."
Med vonje ljubezni
se po stopnicah plazi smrad.
Prepozno si prizemljil možgane.
Spoznanje povzroča aritmijo srca.
Posipavanje s pepelom je ničnost.
Zmotna odločitev klije v samozaničevanje.
Poletje ...
Drevesa vedo zakaj so zamrznila v zimi.
Golo vejevje je zbirališče črnih vran.
Zamuljeni ribniki dušijo luske ribjih glav.
Divje race zapuščajo gnezdišča.
V rokah so skrhane škarje.
Razrašča se glicinija.
Med njenimi biči utihne zadrgnjen kos.
Bršljan se oprime tudi steklenih oči.
Zeleni žarki tipajo skozi sobane.
"Deložacija"
krakajo vrane v razbolela ušesa.
"Brezdomci"
limfna informacija raztreščenega telesa.
Sram ...
Krampanje za izgubljenimi koščki.
Nemoč pokleka v kriku.
V razdane objeme zajema dim.
Pretresljive podobe v izredno poetični artikulaciji. Zaradi lepote jezika zmoti samo odsotnost vejice pred "zakaj". Lepo, filia, Sara
Filia, sve čestitke za ovu moćnu i potresnu pjesmu. I, naravno, za Podčrtanku.
Lp,
Katica
Spoštovana urednica Sara
Hvala lepa za komentar in podčrtanko. Pretresljivo je življenje.
Želim ti obilo užitka v raznolikosti branega in iskreno pozdravljena.
"filia"
Katica
Iskrena hvala, kajti, vse ostalo je v črkah. Vesela sem tvojega razumevanja in sprejemanja.
Podobe. Vsi jih poznamo in vsak jih gleda skozi svoj spekter. Hvala ti ...
Lepo te pozdravljam
"filia"
Poslano:
01. 07. 2017 ob 09:25
Spremenjeno:
01. 07. 2017 ob 17:13
Majda Kočar
Posebej hvala za pesem "Gnomonia platani". Brez nje bi moja ostala ne izkričana. Veliko mi pomeni ...
"filia"
Hvala, filia...( kot z vsakim darilom... dobro se je zahvaliti, da smemo dati ).
Ooooobjem,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: filia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!