***
ob večerih
si netil ogenj
med stenami
njene prazne hiše
tišina je bila
prijetno topla
iz tvojih ust
je vsake toliko
zavela sapa
ostrega vonja
ostrega
kakor je lahko včasih
ostra le resnica
Margareta pa je bila
kronično prehlajena
dovolil si ji
jesti
z nizkih vej
svojega drevesa
ko je iztegnila roko
višje
si ji rekel
da niso zanjo
spraševal si se
koliko modric
še potrebuje
konec poletja
je Margareta
prvič
trdno položila
stopala na zemljo
garderobo
je lično zložila
v zdelan kovček
z desnico pa je za seboj
neprodušno zaprla
vrata iz hrastovine
Petja, lepa pesem
držim pesti za vse Margarete.
Izredno lepa pesem, priporočam samo, da "sapo z vonjem po prizemljenosti" preoblikuješ v "zemeljsko sapo" - "sapa z vonjem" česarkoli že ni najbolj posrečena besedna zveza; ali pa "vsake toliko me je sapa iz tvojih ust prizemljila" ... Morda razmisli tudi o rabi zveze "zaznati vonj po zemlji" - raje: "se je prizemljila" ... Sicer pa: resnično lep, poetični vonj, Sara
Pozdravljena Sara! Lepa hvala za tvoj komentar, sem poskusila zdaj malo drugače, pa nisem sigurna, da je to to, Petra.
Zelo dober popravek, Petja - ostro in podčrtano, Sara
Sara hvala za podčrtanko!
P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 25. 07. 2017 ob 16:15
- Prebrano 724 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175.2
- Število ocen: 9