Šla sem po poti
čisto sama
in
tudi z mnoštvom
Slišala sem besede
tuje besede
ene so zvonile
kot zvon na katedrali
in so bile močne
zelo močne
ene so zvonile kot pesem
in so se igrale
z oblaki
z vetrom
ene so bile komaj slišne
in sem jih čutila
kot dotik
metuljevih kril
kot trepalnice otroka
na prsih
Šla sem po poti
čisto sama
dolgo
počasi
Potem sem se zbudila
z metuljem na dlani
Draga Ljubi, metuljev let spomina in bujenje sanj. Prečudovita pesem:)
Lep pozdrav, salke
Poslano:
18. 07. 2017 ob 15:29
Spremenjeno:
18. 07. 2017 ob 15:30
Lepa!
Le besedo počasno bi zamenjala s počasi (prislov načina - kako si šla), beseda počasno je namreč pridevnik, ki bi zahteval tudi svoj samostalnik.
Morda tako:
Hodila sem po poti
čisto sama
dolgo
počasi
LP, mcv
Hvala Salke,
me veseli,
pozdrav
Ljubi
Hvala dragi Modri cvijete...
Milan Novak me već upozorio, a ja tvrdoglava... sad moram slušati
:-)....meni je nekako ljepše zvonilo s "počasno"
Srdačan pozdrav
Ljubi
Hvala dragi Modri cvijete...
Milan Novak me već upozorio, a ja tvrdoglava... sad moram slušati
:-)....meni je nekako ljepše zvonilo s "počasno"
Srdačan pozdrav
Ljubi
Lepa pesem, nežna in čuteča všeč mi je!
Hvala Triglav,
lijep je osjećaj da se i drugima sviđa ono što napišemo.
Srdaćan pozdrav
Ljubi
Hvala Triglav,
lijep je osjećaj da se i drugima sviđa ono što napišemo.
Srdaćan pozdrav
Ljubi
Izredno lepa, poetična pesem - čestitam tudi za pesniško slovenščino, pošiljam ti metuljčka, Sara
P. S.: "tudi v četrtem verzu se mi ne zdi strogo obvezen.
Hvala Sara na metuljčku... lepo je pisati tudi v tujem jeziku. Učim se...
Lp
Ljubi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljubica Ribić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!