Pot (R)
Adijo vsi in zbogom svet
ter kraji, ki sem vas poznal!
Adijo krhkost mladih let,
nobene ni mi solze žal!
Veliko si stvari mi dal,
Učitelj dragi, lepših dni,
a kaj ko zgodaj sem spoznal,
da mi nedolžni cvet veni.
Počasi iskrica bledi,
ki je z upanjem gorela,
zdaj le še plamenček se zdi,
mar res v nič bo izpuhtela.
Prav zato bo mene vzela
neskončna prašna tuja pot,
nikdar svetla se ni zdela
prepolna vseh pasti zarot.
A boljša kot dušeči plot,
ki trenutno me obdaja,
prehojena je steza zmot,
ki pripelje me do raja!
Ne bom se spuščala pregloboko v tvojo pot, samo nekaj, kar mi je takoj padlo v oči: v četrtem verzu lahko brez sprememba ritma ohraniš naravni vrstni red besed, se pravi: "nobene solze mi ni žal". Na veliko lepih, novih poti, Sara
Hvala za komentar, bom stvar vzel na znanje, vendar sem imel nekako občutek, da obrnjen vrstni red besed naredi pesem bolj tekočo. ˝nobene solze mi ni žal˝ mi namreč gre precej težje z jezika kot ˝nobene ni mi solze žal˝. Mogoče pa bi lahko uporabil neko vmesno rešitev ˝nobene solze ni mi žal˝?
Tudi ok :). Lepo bodi!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
- 04. 07. 2017 ob 23:04
- Prebrano 659 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 47
- Število ocen: 4