Šel bi do sonca

se dotaknil neba,

šel bi do gore

kamor vodi stezá.

Prinesel bi rožo,

ti jo dal za spomin,

napisal bi pesem

teh samotnih par rim.

Jaz nisem svetloba,

ki potuje skozi čas,

jaz sem le samotnež,

pojem za hripav glas.

Prinašam ti pesem,

ti jo poklonim v spomin,

s teboj mi je lažje,

zdaj vem da živim.

Rad sem v samoti,

tam srečam svoj jaz,

rad sem ob tebi,

s teboj pojem na glas.

Nič ni pretežko,

da bi ne doumel,

nič ni le moje,

ti veš kaj sem želel.

domisljavec