Saj ti samo pišem,

da obogatim bodoče sanje,

da v njih ne bo strašilo.

Redko gledam tv a se mi zgodi

kljub vsemu, da ob grozljivki

vsa trepečem kot šiba na vodi.

Potem so mi misli vse prestrašene

in tudi pogled iz mojih misli se spremeni

v še bolj strašnega in prav nič veselega.

Tema kadar ne morem zaspati se spremeni

v črne gibljive slike, ko se zavese obračajo

z vetrom pri odprtem oknu kot bi se zvijale kače.

Male preproge se premikajo kot Peter Pan

in zjutraj se prebudim vsa premočena od znoja straha,

dan pa je vmes le še ena sama preizkušnja kako premagati

slike, ki ponoči strašijo.

Pobožam malo Luno in jo stisnem k sebi,

takrat je odrešenje in pomaga.

Noč pomirjeno prihaja

in oči se počasi sklopijo.

Misli pa govorijo tiho.

IŽ-lev