Slonela si na oknu,
ko si risala nasmeh
sem iskal sončna očala.
Lesk tvojih zob
me je spremenil
v svetovno zvezdo.
Tisti trenutek
sva mislila,
vsak po svoje,
ker se je dan
počasi prevešal
v večer, sem mislil,
da boš tudi ti
prevzela vlogo
filmske igralke.
Noč me je pustila
tam nekje.
V deželi sonca
in spominov.
Še danes se spomnim
tvojih oči,
ustnic in bokov.
Ampak tvoji zobje,
so pustili trajne
posledice, ki so vidne
še danes.
Kot večna tema.

Melanholični Kameleon