Ne bodi mi jezen,

ti Slatenik mali,

saj veš da za vedno

so moji soneti te izbrali.

Že res, da v zbirki

te nisem omenil,

a želel te ohraniti,

da ne bi popenil.

Saj nočeš ti slave

in večje reklame,

dovolj za prijatelje,

zadosti si zame.

Se danes bohotiš

v vsej svoji jezi,

vzbujaš mi strah

ob naslednji potezi.

Poslušaj, prijatelj moj,

umiri se malo,

bi rad, da v raju

tako bi ostalo.

Obiščem te dnevno,

ob tebi uživam,

ljubezni do tebe,

nikomur ne skrivam.

Le pusti, da blizu

ti pridem, objamem,

zdravilnem učinku

še dolgo verjamem.

Bodi zdaj faca,

le v strugo se vrni,

se zopet v toplice

mi sončne obrni.

Hvala ti …

by Mikla

Mikla