nad brezo
rekli ti bodo, da je postelja bela in prazna.
da že dolgo ne živim več v njej.
včasih moji obrisi luščijo zidove
in jih zavijajo v role.
včasih se dvignem in naredim most.
nekdo se podrgne ob mojo levo bradavico.
prsti se vzpenjajo na grič kot bi igrali klavir.
tam spodaj iščem goloto.
pregrizem vrvice kot čokolado in obliznem.
z rjavim jezikom selim besede v sobo za molk.
nihče ne prebada izdihanega.
samo cvet na gladini. in glas,
ki ponavlja, da ne bi pozabil skoraj cveteti.
skoraj dokončati na sliki senc.
ne drhtim. z zaprtimi blazinicami rišem preko
zaprtega obraza.
rekli ti bodo, da me ni. skozi rjuho okušam slan
šepet prstov in se čutim.
nad brezo bo kriknil bel golob z mojimi očmi.
Koliko bogatih slika! što ne ostavljaju čitaoca ravnodušnim...Bravo, Vesna!
Zagrljaj (.)
kot pravi Jagoda.....kar nekaj filmov se je odvrtelo v mojih mislih
in smrti so res različne
lp
i
Hvala, Jagoda in Irena. :-)
Vedno so zelo zanimive interpretacije bralcev. Različne smrti? Zakaj pa ne ... :-)
Objem obema,
Vesna.
Pesem, ki nagovarja iskalca in namiguje na skrivališča - videti je, kot bi se šla (erotične) skrivalnice - in še, da je to pravzaprav notranji dialog ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 07. 06. 2017 ob 18:24
- Prebrano 848 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 515.57