v gozdni koči je vsak lahko

virtuoz, rečem in tega

seveda ne verjamem.

nič se mi ne da, grizljam

lubje in buljim v debla,

ampak saj sem sam

tako hotel, rekel sem:

civilizacije imam dovolj,

scene tudi, osamil se bom

in postal virtuoz. tako

seveda ne bo šlo, nimam

predispozicij. ugotavljam,

da se ob petroleju težko

živi. a vsak večer napišem

po eno uspešnico, s tem

preživim, sazas seže tudi

v divjino. tantieme mi

nosi drunky duck, on ve,

kako priti do najbolj

nedostopnih področij.

za to dobi tudi

napitnino. nisem škrt,

samo moten.

Matej Krajnc