Ko sem bil še deček sem med počitnicami hodil pet v gozdove, kjer so me lahko slišala le drevesa in ptice; tam, v tisti čarni lozi na koncu vasi je bil moj kor in veter moj maestro. Ne kot Orfej, ki je s petejem gozd uročil, da so živali obstale in so kamni zacveteli, ampak kot castrato ali dunajski deček, kakor  cvili mož sem pel, dokler se me niso naveličala drevesa in ptice; začelo jim je odpadati listje, izpadati so jim pričela peresa; skoraj vse ptice so se odselile, ostal sem sam in slednjič sem se moral vrniti v šolo, kajti nastopila je jesen.

Matej Krevs