Ta pesem roža je zalivana s solzami
vrtnarja s srcem polnim bridkih ran,
ki jih v trpljenju je posvetil svoji dami -
ga zapustila je, odšla na drugo stran.

Sta z njo umrla upanje in sreča vsa,
zdaj on je le lupina brez drhtečega srca.
Slovo je težko, nepričakovano b`lo,
vrtnarju vzelo moč in voljo vso.

Zdaj čaka, čaka kdaj videl jo bo,
pred grobom stoji in kliče v nebo.
Nikdar, nikoli je videl ne bo,
s solzami zaliva rožo v slovo.

Johny