Piši, piši

mi šepeta

prazen list

mi upogiba sledi,

mi mehča pogled,

da izginja prava ostrina

znova grem

skozi ovinek

naravnost v hlad

ne robim zidov,

zglajenih od hitrosti,

upehanih od dolžine

trava mi mehča ostrino,

povodec me vleče,

kot lastnika prehiter pes,

tonem v sledeh

danes sem znova suženj

lastne podobe na ekranu,

ugašam elektriko,

da znižam račun

pesem je perje

dušnega fazana

z velikim očesom,

kadar razširim krila

in kadar obstanem na mestu,

kot zdaj

IŽ-lev